CERKVE IN KAPELE NA CRIKVENIŠKEM OBMOČJU

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Crikvenici

Cerkev Marijinega vnebovzetja je najstarejša ohranjena cerkev v Crikvenici. Skupaj z nekdanjim samostanom pavlinistov v neposredni bližini predstavlja staro mestno jedro.
Leta 1412 jo je dal zgraditi Nikola IV. Frankopan. V cerkvi so številne dragocene slike in kipi.

Posebej želimo omeniti sliko sv. Šimuna, edini ohranjeni predmet iz stare župnijske cerkve sv. Šimuna in Jude Tadeja, ki je zgorela v požaru na Kotorju v 18. stoletju.


Cerkev sv. Antona Padovanskega v Crikvenici

Cerkev svetega Antona Padovanskega je bila zgrajena po idejni zasnovi akademskega kiparja Zvonka Cara in projektu arhitekta Viktorja Zelinskega. Temeljni kamen je bil položen leta 1933. Prva sveta maša je bila darovana v apsidi junija 1934, do božiča istega leta pa je bila gradnja celotne cerkve zaključena. Impozanten 39 metrov visok zvonik je bil dokončan leta 2009.

 

Ruska pravoslavna cerkev v Crikvenici

Na pobudo ruskih emigrantov, ki so po oktobrski revoluciji pribežali v Crikvenico, je bila leta 1924 zgrajena Ruska pravoslavna cerkev po načrtih arhitekta Viktorja Zelinskega.

 

Cerkev sv. Jelene v Dramlju

Cerkev sv. Jelene so zgradili na mestu stare dramaljske kapelice. Cerkev so barokizirali in razširili v 18. stoletju, ko je bil Dramalj kapelanija župnije Belgrad.
Leta 1796 je znani reški umetnik Giuseppe Capovilla za njo izdelal marmorni oltar. Župnijo sv. Jelene so ustanovili leta 1809, medtem ko so župnijo in cerkev sv. Jelene zgradili po letu 1812. V 19. stoletju so uredili notranjost cerkve – leta 1837 prižnico, leta 1845 pa glavni oltar.

 

Cerkev sv. apostola Jakoba v Jadranovem

Cerkev sv. apostola Jakoba so zgradil iz kamna v romanskem slogu, obrnjena pa je v smeri vzhod-zahod. To pomeni, da je glavni oltar cerkve na vzhodu, medtem ko je pročelje obrnjeno proti zahodu.

Sega v prvo desetletje 19. stoletja, pri čemer lahko iz dostopih dokumentov in videza cerkve predvidevamo, da so jo gradili v več etapah. Najprej so zgradili kapelico sv. Jakobu Puščavniku, leta 1812 pa so na pobudo župnika Mate Balasa dozidali ladjo cerkve.

 

Župnijska cerkev sv. Katarine v Selcu

V župnijski cerkvi sv. Katarine hranijo baročni relikvarij z močmi te svetnice. Cerkev so zgradili leta 1888. Glavni oltar je izdelal znani reški mojster Pietro Rizzi, medtem ko je slikar Giovanni Fumi s poreklom iz Benetk avtor slike sv. Katarine, ki je nad tabernakljem.

 

Kapela sv. Katarine v Selcu

Kapela sv. Katarine leži v skritem zelenju majhnega parka. Predvidevamo, da izvira iz predromanskega časa. Že v 15. stoletju je bila izjemno zapuščena, po sanaciji leta 1498 jo je ponovno blagoslovil modruški škof.

 

Kapela sv. Jožefa v Selcu

Ta kapela je bila prvotno prezbiterij baročne cerkve svete Katarine, ki je bila ob koncu 19. stoletja večinoma porušena. Glavni oltar kapele je bil nekoč glavni oltar cerkve sv. Katarine. Zgradila sta ga Jacopo Businello in Antonio Capovilla pod vplivom beneških mojstrov, ki so na tem območju gradili baročne zlate oltarje.