SNORKLJANJE

Potopite se v čarobni svet Jadrana na območju Riviere Crikvenica, pokukajte pod morsko gladino in odkrijte bogastvo živahnega podvodnega sveta!

Naša razčlenjena obala se ponaša s privlačnimi lokacijami, idealnimi za potapljanje z masko in dihalko, vsaka pa ponuja posebno doživetje naravnih lepot in kristalno čistega morja. Prevzela vas bo raznolikost morskega sveta, fascinanten podvodni relief in popolni pogoji za brezskrbno uživanje v snorkljanju. Dobrodošli v svetu morskih dogodivščin na Rivieri Crikvenica!

Lokacije za snorkljanje:

LOKACIJA 1. - PLAŽA KAČJAK (DRAMALJ)

Plaža Kačjak leži v bližini istoimenskega majhnega polotoka, ki s svojo bujno zeleno vegetacijo v času poletne vročine ponuja osvežilno senco. V zgodovinskih virih navajajo, da je glavna rimska cesta v Dalmacijo potekala prav v bližini Dramlja, ena od postojank za okrepitev in varno prenočišče pa je bila Ad Turres – danes je bližnja Crikvenica po obalni promenadi oddaljena le 3 km. Starodavni rimski zemljevidi niso natančno prikazovali podobe dežele, zato je zelo verjetno, da je na Peutingerjevi tabuli iz 4. stoletja ozek polotok, označen kot varno pristanišče za izkrcanje v bližini omenjene postojanke, prav polotok Kačjak. Še danes lahko namreč na prodnati plaži opazite velike kamnite priveznike iz časa avstro-ogrske vladavine, kar potrjuje, da je bil ta zaliv od nekdaj varen pristan, starejši domačini pa to plažo preprosto imenujejo – Luka.

Koralni grebeni v plitvini
Lokacija za snorkljanje je na samem robu plaže, kjer se začnejo divje skale, prekrite s sredozemsko makijo. Raziskovanje lahko začnete že pri veliki skali, ki štrli iz morja, saj v plitvini kar mrgoli majhnih pisanih rib. Dovolj je, da sledite obali. Med raziskovanjem plitvine okoli skal boste na nekaterih mestih začutili precej hladnejšo vodo. Ne bojte se poiskati njenega izvira. Na približno stometrskem pasu najdemo dva izvira sladke vode, ki oba pritečeta iz skal pod morjem v plitvini. Poleg precej hladne vode ju boste prepoznali tudi po močno obarvanih skalnatih površinah v temno rdečih odtenkih, medtem ko so spužve in alge bolj žive barve.
Še posebej zanimiva je majhna jama tik ob vznožju skal, ki jo že na globini 1 metra krasi kolonija rumenih koral. Videti so kot drobni cvetovi čudovite zlato rumene barve, običajno pa živijo v senčnih predelih in ob vhodih v jame. Če si jih ogledate natančneje, boste opazili, da so nekatere zaprte kot popki, verjetno zato, ker so nekaj ujele. Zanimivo je, da so korale mesojedke, saj se prehranjujejo z živalskim planktonom, ki ga lovijo z lovkami, in sodijo med morske živali.

Okoliške stene naseljuje koraligenska skupnost v različnih odtenkih rdeče, rožnate in oranžno-zelene barve. Tam alge rastejo kot gozdni lišaji, ki spominjajo na majhne vrtnice. V vdolbini najdemo spužvo figovko v obliki podolgovatih prstov, skoraj črne barve. Poleg nje je majhno peščeno zavetje, kamor se lahko skrijejo sipe.

Gnezdo v morju
Za tiste, ki so bolj vešči potapljanja z masko in dihalko, so tik pod jamo, na globini 5 m, večji kamni, raztreseni po pesku. Na njih svoje gnezdo gradi riba pavlinka. Gnezda so številna in spominjajo na ptičja, le da so spletena iz alg.
V času drstenja samec začne graditi gnezdo tako, da v ustih nosi vejice in jih plete. Zelo zanimivo ga je opazovati, saj je neutruden delavec. Gre za majhno ribo, dolgo le deset centimetrov, ki jo boste prepoznali po zelenkasti barvi in škržni pegi, obrobljeni z rdečo in turkizno barvo. Na korenu repa ima črno piko. Samice so rjavkaste barve in se nenehno zaletavajo v njegovo gnezdo. Videti je, kot da ga dražijo ali pa morda preverjajo trdnost pletenja. Samec pozneje tudi skrbi za potomce in odločno brani svoj dom pred plenilci.
Na tem dnu lahko vidite še eno dragoceno ribo, to je gnezdivka. Ta si gnezdo zgradi na pesku iz koščkov alg in majhnih školjk. Gnezdivka je svetlejše barve, ima temnejšo liso na dnu repa in izrazito zelene oči.

Nenavaden plavalec
Na tej lokaciji boste odkrili zelo zanimivo vrsto iglokožca – sredozemsko kosmato zvezdo, znano tudi kot sredozemska morska lilija. Spominja na kosmato zvezdo, saj ima več tankih in krhkih krakov, pokritih z bodičastimi peresi. Pod drobcenim telesom so vitice, s katerimi se drži dna. Če je razburjena ali če se je rahlo dotaknete, bo zvila svoje nežne krake in morda celo pobegnila. Neverjetno je, da lahko hodi, se plazi in celo plava s premikanjem krakov gor in dol. Prehranjuje se s planktonom in ima izjemno sposobnost regeneracije.
Raziskovanje te lokacije za potapljanje z masko in dihalko lahko nadaljujete vzdolž obale, kjer boste naleteli na velike skale, prekrite z algami in voščenimi morskimi vetrnicami. Tu najdejo zavetje različne vrste sprehajalčka, babice in glavoča ter dolgonoske, kosirnice in kneza, ki ga boste prepoznali po njegovih živo zelenih in oranžnih stranskih črtah.

Morsko srce
Na pesku lahko najdete tudi prazne lupine zanimivega morskega ježka, znanega kot morsko srce. Ime je dobil zaradi svoje značilne srčaste oblike. Prekrit je z gostimi kratkimi bodicami, podobnimi dlakam, sivkaste, rumenkaste ali vijolične barve, s katerimi se premika, ko je zakopan v pesku. S svojo aktivnostjo, ki se v znanstvenem jeziku imenuje bioturbacija, pomembno prispeva k mešanju sedimenta, spodbuja kroženje morske vode v sedimentu in recikliranje organskih snovi, s čimer prispeva k večji biotski raznovrstnosti življenja na morskem dnu. Brez strahu se dotaknite njegove prazne lupine, saj jo je od blizu zelo zanimivo opazovati. Starejše lupine so brez dlak in na njih lahko opazite osupljiv vzorec, podoben cvetu z lističi!

 
Za radovedne
Za ljubitelje ladijskih razbitin se v neposredni bližini skriva prava poslastica! Na globini 9 metrov, nasproti osrednjega dela prodnate plaže Kačjak, leži dimnik še neznanega parnika. Varuje ga velika jata črnikov. Če pa se boste lahko potopili do dna, boste odkrili še nekatere druge zanimive prebivalce tega starega pristanišča.

LOKACIJA 2. - SEVERNI RT ZALIVA SLANICA (SELCE)

Lokacija za snorkljanje je na severnem rtu zaliva Slanica, nekaj manj kot 2 navtični milji stran od rive v Selcih. Ko izplujete iz Selc, se na nek način odpravite v pravi muzej na prostem.

Potovanje skozi preteklost
Le maloštevilni vedo, da so nabrežje v Selcih zgradili iz egiptovskega apnenca iz Aleksandrije. V drugi polovici 19. stoletja sta bila namreč pomorska plovba in trgovina v Selcih zelo razvita. Številne družine so imele v lasti večje lesene jadrnice, od katerih so se nekatere podale na daljna potovanja. Da se po Sredozemlju in visokih valovih ne bi vračale nazaj prazne ter da bi tem lahkim plovilom zagotovili dodatno stabilnost, so vanje naložili kamnite bloke, ki so ostali po gradnji Sueškega prekopa. Ta kamen so kasneje uporabili za ureditev sprehajališča in pristanišča.

To pristanišče se prvič omenja na Coronelijevem zemljevidu v 17. stoletju pod imenom Selsa, vendar so Liburni, vešči pomorščaki, zanj zagotovo vedeli že dolgo pred tem, saj je od nekdaj nudilo zavetje pred burjo in jugom, ki lahko v Vinodolskem kanalu pihata z močjo orkana.
Ob izhodu iz pristanišča boste na manjši čeri opazili visok opazovalni stolp z lestvijo – tunero. Ta je opomnik na dolgo tradicijo ribolova tunov z obale s pomočjo obalnih mrež.

Sledi zaliv Slana, katerega ime verjetno izvira iz proizvodnje soli v srednjem veku. Za tem zalivom se vse do Novega Vinodolskega razprostira bujno zelenje, kjer so nekoč zasadili oljke in vinsko trto.
Na poti do lokacije za snorkljanje boste opazili več čudovitih zalivčkov z divjimi prodnatimi plažami. Zaliv Jasenova boste zlahka prepoznali po kamnitih priveznikih, nameščenih v času Avstro-Ogrske, ki so služili kot varni privezi za velike ladje. Naslednji zaliv je Slanica, ob katerem se dvigajo pečine rta Takal, nad katerimi bdi obalni svetilnik, zgrajen pred stotimi leti. Lokacija za snorkljanje je na nasprotnem, nižjem rtu zaliva, ob katerem je majhna plaža.

Vodni izviri, obdani s koralami
Ta skriti biser lahko začnete raziskovati v Borinju, majhni plaži na drugi strani skalnatega rta. Plitvina je posuta s prodniki pravilnih oblik, ki se postopoma večajo. Ko pa se približujete skalam, boste našli čudovite primerke živo rumene spužve žveplenjače. Sestavljena je iz navpičnih cevastih izrastkov, ki so videti kot prsti. Spužve so živali, ki za hrano filtrirajo vodo in tako čistijo naše morje.
Opazili boste, da so skale na morski gladini ukrivljene kot majhni strešniki. Pozorno si oglejte njihove stene, saj se v senčnih delih skrivajo majhne votline in špranje, okrašene z rumenimi grozdastimi zoantarji, podobnimi cvetlicam. Zaradi strme okoliške pokrajine ima vsaka hudourniška kotanja občasne pritoke vode, ki se skozi podzemne prehode izlivajo v morje. Na tem rtu je učinek podoben fontani, saj lahko iz vsake razpoke začutite hladnejše morje. To je pravzaprav razlog, zakaj so podvodne stene tako živih barv.
Če plavate naprej, boste prišli do majhne jame, katere rob krasijo tovrstne korale, a tudi spužve živo rdeče in oranžne barve.
Ko nadaljujete pot, lahko vidite jame, obarvane v vijolično-rožnate odtenke. Nikar ne oklevajte in pokukajte globlje vanje, saj oči potrebujejo nekaj sekund, da se privadijo na temo. Takrat boste opazili, da so te alge podobne cvetnim listom vrtnic in so res čudovit prizor! Gre za kalcificirane rdeče alge.

Nedaleč stran vas čaka prava poslastica – polodprta jama, kjer lahko malo zaplavate in se skrijete. Njeno dno je peščeno in se razteza globlje v notranjost. Stene krasijo spužve nenavadnih barv, senčne dele vhoda pa skoraj do površja obdajajo rumeni ožigalkarji. Zdi se nenavadno, če pomislimo, da bi v takšni jami lahko nekoč živeli prazgodovinski ljudje, a je to povsem mogoče!
Nekoliko dlje se razteza majhen strop, stene pa krasijo kolonije rumenih in oranžnih koral, ki so videti kot umetnina. Če si jih ogledate od blizu, boste videli, da so nekateri polipi zaprti, verjetno zato, ker so ujeli plen. Korale so mesojede morske živali, ki hrano lovijo s pomočjo lovk. Plen pokončajo s strupom v ožigalkah. Nikar se jih ne dotikajte, lahko pa zamahnete z roko pred »cvetovi« – takoj se bodo zaprli.
Če nadaljujete pot, boste našli še eno manjšo jamo.

Živahni morski prebivalci
Pred skalnatim rtičem v plitvini kar mrgoli od življenja. Povsod so jate črnik, ki jih zlahka prepoznate po črni barvi. Če si jih pozorno ogledate, boste opazili, da so podobne ribicam s koralnih grebenov. Črnike so pravzaprav njihove edine sorodnice v Jadranu. Zanimivo je, da za izležena jajčeca skrbijo samci, ki dom pripravijo tako, da ga temeljito obnovijo s plavutmi. Mlade črnike se lesketajo v električno modri barvi in so videti zelo eksotično. Kar pogumno si jih oglejte od blizu, saj ne pobegnejo daleč.
Ko se približujete veliki jami, plavajte tiho in počasi, saj se v njej skriva jata fratrov v družbi velikih primerkov picev. To bo prizor, ki ga zagotovo ne bose pozabili! Pred jamo so po morskem dnu razmetani veliki kamni, prekriti z algami, na katerih se rade pasejo salpe, okoli njih pa plavajo jate črnorepk. Okoli tega grebena krožijo velike jate cipljev, ki pa se jim vedno nekam mudi.
Med manjšimi ribami na tem dnu lahko srečate pavlinko, ki si gradi gnezdo iz alg. Videti je skoraj kot ptičje. Če jo najdete, se ji ne približujte preveč in nekaj trenutkov počakajte. Pojavila se bo z vejico v ustih, saj gnezdo nenehno ureja.
Med ostalimi prebivalci boste opazili pirko, ki ima vzorce kot zebra, medtem ko vam bo knez vztrajno sledil, saj je zelo radoveden.
Na pesku v bližini grebena lahko najdete mehke korale, imenovane peščene rože, z dolgimi lovkami čokoladna barve in pahljačaste cevkarje, ki z odbitimi frizurami spominjajo na majhne palme.

Za bolj izkušene potapljače z masko in dihalko
Izkušeni potapljači z masko in dihalko lahko na peščenem morskem dnu tik pred rtom najdejo dodatne sledi iz novejše ribiške zgodovine. Ribiči vedno določijo lego svojih zabodnih mrež s plavajočimi označevalci, kar so lahko včasih tudi prazne plastične posode, pogosto pa so kot bokobrane za ribiške čolne uporabljali tudi pnevmatike za tovornjake. Danes so ti predmeti, ki ležijo na pesku pred grebenom, dom ribam, včasih pa tudi hobotnicam. Njihova skrivališča lahko prepoznate po kupčkih kamnov, okrašenih s školjkami.

Varnost je na prvem mestu
Ne raziskujte notranjosti jame, ko je morje razburkano, saj se lahko konča s praskami na hrbtu in udarci v glavo. Če pa s seboj prinesete podvodno svetilko, boste doživeli snorkljanje na povsem novi ravni.
Vaše ravnanje lahko neposredno vpliva na to, ali bo morje bolj onesnaženo ali dobro ohranjeno. Uživajte v morju in se veselite vsakega živega bitja, saj dokler je morje zdravo, smo zdravi tudi mi!

LOKACIJA 3. - TEPLA (JADRANOVO)

Kako do lokacije za snorkljanje

Lokacija za snorkljanje se skriva v vodah ob plaži Tepla, do katere lahko v desetih minutah prispete po gozdni poti iz naselja Perhati skozi bujno zelenje, ki plažo ščiti pred naključnimi mimoidočimi. Dostopna je tudi s plovilom, a je v obeh primerih cilj jasen: uživati v neokrnjeni naravi in miru!

Sveti Jakov
Ko stopite na majhno plažo z drobnimi kamenčki in se ozrete po okoliški pokrajini, vam bo takoj jasno, zakaj je v majhni vdolbini v skali upodobljen prav sveti Jakov: tukaj si bosta vaše telo in duša resnično odpočila!
Sveti Jakov je zavetnik Jadranova, domačini pa se po hrvaškem imenu svojega zavetnika imenujejo Jakovari. Po krajevnem izročilu naj bi pred davnimi časi ladja v bližnjem zalivu iskala zavetje pred nevihto; pomorščaki so stopili na kopno in se zatekli v kapelo sv. Jakova. Bilo je tako mrzlo, da so zažgali vse, kar so našli v njej, celo kip svetega Jakova. Vendar ta ni hotel zgoreti. Nato so kip vrgli v morje s kamnom, privezanim okoli vratu, a tudi potoniti ni hotel.
Takoj ko se je vreme razjasnilo, je ladja nadaljevala pot. Vendar jo je doletela še silovitejša nevihta in je skupaj s posadko izginila pod valovi. Domačini, ki so to šteli za pravično kazen, so kip izvlekli iz morja in ga vrnili na oltar. Še danes ob vsakoletnem lokalnem prazniku uprizarjajo legendo o najdbi kipa v morju in njegovem reševanju.

Podvodne zanimivosti
V plitvini iz vode štrli velika skala, okoli katere prežijo velike babice, ki jih prepoznate po rjavkastih progah in izrastkih, ki spominjajo na jelenje rogovje.
Morsko dno je posejano z velikimi skalami, ki se spuščajo proti peščenemu dnu. Tu in tam lahko na kamnih opazite cevaste rumene spužve žveplenjače, ki krasijo morsko dno. Jate malih in velikih salp, ki se pasejo na algah, je fascinantno opazovati od blizu, vendar se jim boste morali prikrasti! Tukaj lahko najdete tudi velike primerke rdečerjave bradavičaste morske zvezde, ki je prekrita z bodičastimi izrastki. Gre za požrešnega plenilca. Če jo boste nekaj časa opazovali, boste opazili, da se ji druge morske zvezde in celo morski ježki umikajo s poti, saj so vsi njen plen.

Na mivki živijo jakobove kapice, čudovite školjke pahljačaste oblike, iz katerih plašča štrlijo drobne mrenice. Ko zaznajo nevarnost, se rešijo tako, da odpirajo in zapirajo svojo lupino.
Ta školjka je tudi simbol romarjev, saj je nekoč veljala za dokaz, da je popotnik prehodil Jakobovo pot (Camino de Santiago), kjer so jo uporabljali za zajemanje pitne vode.

V globljih peščenih predelih lahko opazite morske golobe, ki počivajo ali pa kot ptice počasi jadrajo tik nad morskim dnom. Hrbet morskega goloba je sivkasto-zelen s temnejšimi progami, glava pa spominja na ploščat račji kljun, ko se z njo zakopava v pesek. Njegov »polet« je veličasten prizor, ki vam bo za vedno ostal v spominu.
Morske stene
Zelo zanimivo je raziskovati tudi oba robova plaže, saj spominjata na morske stene s skalnatimi previsi. Preprosto sledite najplitvejšemu delu obale in pozorno opazujte. Nekatere stene so bogato okrašene z rdečimi in zelenimi algami ter temno škrlatnimi spužvami. V senčnih predelih se skrivajo velike jate malih gavunov, ki jih lahko ženete podobno kot pastir svojo čredo. Morda najlepši prizor pa je potop pod njihovo jato, saj se ribice svetijo kot čisto srebro! V majhnih vdolbinah in razpokah lahko opazite tudi veliko rjavo škarpeno, ki je bližnja sorodnica rdeče bodike (velike škarpene), a je temnejše rjave barve.
Pod skalnatimi previsi med počitkom radi prežijo črnorepke in fratri, medtem ko se vam lahko pri raziskovanju večjih skal pridružijo radovedni knezi in živahne jate črnikov.

Za tiste z več potapljaške kondicije
Za ljubitelje večjih globin peščeno morsko dno dlje od obale skriva mnoga zanimiva bitja. Med njimi so tudi peščene rože, ki jih boste prepoznali po dolgih, čokoladno rjavih lovkah.
Tukaj živi tudi sredozemska morska lilija. Če v njeni bližini pomahate z roko, bo premaknila svoja peresasta ramena ali pa se bo celo umaknila, saj zna na precej zabaven način plavati ali hoditi s pomočjo drobnih cirijev (kaveljčkov), ki spominjajo na koreninice. Spada med morske lilije, starodavna bitja, ki so starejša celo od dinozavrov! Njihovi fosili so znani kot vodilni fosili, saj pomagajo določati relativno starost kamnin (iz paleozoika!), v katerih jih najdemo. Na mivki lahko opazite tudi prazne lupine kosmatega, svetlo vijoličastega srčastega ježka, ki živi zakopan v pesku.
Na tem morskem dnu lahko naletite na jate orad in navadnih bradačev, nekaj samotarskih morskih pajkov ter navadno brizgo, poljubno znano kot morska kumara. Medtem ko je bilo njeno meso v preteklosti odlična vaba za cenjene ribje vrste, je zaradi svoje ključne vloge pri ohranjanju zdravega in »čistega« morskega ekosistema strogo zaščitena vrsta.
Navadna brizga se hrani z organskimi odpadki, ki se kopičijo na morskem dnu – to pomeni, da reciklira odpadke tako, da zaužije različne bakterije in hranila vrača v okolje, s čimer poganja krog morskega življenja. Ena sama navadna brizga lahko na leto »predela« do 80 kg sedimenta. Ko se boste torej naslednjič potopili v čisto in turkizno morje, vedite, da se lahko zanj deloma zahvalite prav njej!

Naš odnos z morjem
Življenje na tem obalnem območju je bilo že od nekdaj povezano z morjem: ljudje so ga uporabljali kot vir hrane in po njem pluli, s čimer so povezovali bližnje in oddaljene obale, tkali medsebojne vezi ter si izmenjevali izdelke, zgodbe in običaje. Za mnoge je morje vir navdiha in zaslužka, pa tudi pravi balzam za dušo. Plaža Tepla leži tik ob »Poti valov«, ki povezuje celotno crikveniško območje in ponuja priložnost za pobeg od vsakdana tudi v hladnejših mesecih leta.
Podnebne spremembe se odražajo v daljnosežnih posledicah, med katerimi so tudi temperature morja, ki ostajajo prijetne za kopanje še v zgodnji jeseni. Pod budnim očesom svetega Jakova, ki je upodobljen na tej plaži, preživljanje časa v neokrnjeni naravi pozdravi skoraj vsako bolezen!